O celostni vzgoji in izobraževanju

Vzgoja in izobraževanje tako kot funkcionira danes, razvija le en del človeka, to je razum. Mladega človeka vglavnem učijo, kako čim bolje in čim več pomniti in ponavljati kar mu učitelji prenašajo. Tako znanje je seveda potrebno za življenje, a je zagotovo premalo, za razvoj celostnega človeka. Rezultat današnje vzgoje in izobraževanja, je parcialno inteligenten človek, ki je mogoče dober strokovnjak na svojem področju, a je premalo človek. Vzgoja in izobraževanje ne poučujejo mladih, o primarnem in bistvenem, ne naučijo ga da bi spoznal sebe, oziroma tega, ki se uči. Posledično se skozi odraščanje in tako vzgojo in izobraževanje, človek razvije neharmonično in deluje kot robot brez srca in duše. Žal sistem izobraževanja, takšen kot je, je tudi sam postal mehanski in ne služi več človeku, temveč je človek postal njegov suženj. Če bi želeli nekaj premakniti, nekaj spremeniti, bi se kot prvo morali izobraziti sami učitelji. Potrebujemo nove učitelje, ki bi na vzgojo in izobraževanje gledali celostno in mlade ljudi zraven standardnih predmetov poučevali še o življenju, o tem iz česar so sestavljeni, o odnosih, o pravilnem razumevanju želje, o pristopu k strahu in nemiru, o umetnosti opazovanja...skratka naučili bi jih, da se znajo soočati z vsemi življenjskimi problemi. Kaj je bolj važnega kot prav to? Saj sami vidimo kakšni ljudje smo in kakšen svet smo ustvarili, le zato ker nismo zavestni povezanosti z njim in kaj smo v resnici. Zato je najbolj odgovorna ravno vzgoja in izobraževanje. Potrebujemo drugače misleče ljudi z novo zavestjo. Potrebujemo bitja, ki bodo uvidela, da ves materialni razvoj, brez radosti in sreče ni pravi razvoj in je kot tak v osnovi zgrešen. Naj bo to iztočnica za začetek, v nadaljevanju pa kot sedaj kaže več o tem. PA-Mirko