Re: VZGOJA IN DUHOVNOST

Moje mnenje je, da je beseda "avtoriteta" premnogokrat napačno interpretirana ali celo zlorabljena. Človek s pištolo, morda misli da ima avtoriteto, vendar v očeh na drugi strani cevi je nima. Ima nekaj kar se opisuje z drugo besedo. Avtoriteta ne more biti kupljena, podarjena, podedovana, izsiljena itd., ampak zraste iz spoštovanja okolice, do nekoga ki s svojimi dejanji v preteklosti in sedanjosti zasluži upoštevanje njegovega mnenja morda tudi ukaza. Okolica določa avtoriteto. Zelo težko in dolgo se jo pridobiva in lahko v trenutku izgine (npr. z zlorabo, prevaro, lažjo, itd.). Samooklicane avtoritete so navadne farse ki ne trajajo dolgo, ako le okolica ni slepa. Avtoriteta ne sme biti CILJ , kajti ob širjenju njene okolice ponavadi potem pride do vsiljevanja avtoritete , in to je njen konec, vsaj v očeh tistega na drugi strani "cevi". Staršev si ne izbiramo sami, za otroka pa je to najbližja okolica. Če v otrokovih očeh zaznate da vas upošteva kot pravo avtoriteto, potem je lepo biti starš in lepo biti otrok. Enako velja za vzgojiteljice, učiteljice, ...in tudi duhovne voditelje. Te slednje pa si glede na tradicijo okolice ali pa glede na življenske izkušnje izbiramo sami. Seveda le če imamo hrbtenico. Tudi za pomoč pri pospravljanju podstrešja , si POMOČNIKA (beri avtoriteto) imamo pravico izbirati sami. Najlažje je manipulirati ljudi brez "hrbtenice", najboljši rezultati pa se dosegajo s POMOČJO avtoritete ki v naših očeh zasluži ta naziv. Najlažji "zaslužek" ni največji "zaslužek". Zadnji stavek je namenjen tistim ki jim je zaslužek najljubša beseda. Samo moje mnenje. '8O'