Tisoč obrazov zla

Zlo ima tisoč obrazov, zaradi nas je skoraj neuničljivo; vsenaokoli je polno dokazov za ljubezni nešteto porazov. Zlo premore tisoč izgovorov za vse prikrite podle naklepe, neti spore, vojne, maščevanje; naše hudobije so mu vir energije. Zlo si prilašča glavno besedo, od brezbrižnosti večine je gnano, naša nemoč daje mu moč, drugim in sebi v nesrečo. Poglejmo k izčrpani naravi. Kdo s strupi rastline goji, kdo živali množi, ubija in muči, s koristjo, tradicijo vse opraviči?! Kdo ima oblast nad nami? Kdo maziljeno besediči, lepih besed pa ne uresniči, raje ruši, razdvaja, vse uniči?! Če se kdaj kdo zlu zoperstavi, slabosti z opozorilom izpostavi, da dobremu v bran se postavi, marsikaj doživi, če preživi. Zlo ima med nami veliko pristašev, več milijard vajencev in pomočnikov, bojazljivih, lenih, zelo sebičnih, vase in v svoj prav zagledanih. Ko bomo spet ljubezen iskali, da nas vsega zla ubrani, jo bomo komaj kje še odkrili, če ji nismo nikoli služili.